Ameriški predsednik Donald Trump je s svojimi najnovejšimi izjavami o ozemeljskih težnjah po Grenlandiji povzročil preplah med evropskimi voditelji in v danski politiki. Kot poroča časnik The New York Times, Trump trdi, da ZDA otoka ni treba kupiti, temveč ga lahko preprosto prevzamejo na podlagi obrambnega pakta iz leta 1951. Trump je v intervjuju poudaril, da je nadzor nad tem strateškim območjem zanj pomembnejši od mednarodnih pogodb, pri čemer je izrazil prepričanje, da bi moralo mednarodno pravo veljati le selektivno. Danska premierka Mette Frederiksen in drugi visoki predstavniki Evropske unije so nad besedami ameriškega predsednika in njegovega namestnika načelnika osebja Stevna Millerja ogorčeni. Trumpove izjave o Grenlandiji so povezane z naraščajočo geopolitično konkurenco, saj ameriški predsednik meni, da morajo ZDA na otoku prehiteti vpliv Rusije in Kitajske. Po njegovih besedah ga pri uveljavljanju oblasti omejuje zgolj lastna moralna presoja, ne pa zunanje institucije ali pravne obveze. Odnosi med Washingtonom in evropskimi prestolnicami so se po teh izjavah močno zaostrili, saj Trumpovi načrti neposredno posegajo v suverenost Danske. Diplomatski viri navajajo, da so evropski voditelji pretreseni nad ravnjo agresivnosti v ameriški zunanji politiki. Grenlandija ostaja ključna točka v Arktiki, Trumpov pristop pa nakazuje na morebitno novo obdobje enostranskih potez Združenih držav Amerike na svetovnem odru.

Japonska je uradno protestirala pri Kitajski zaradi nedavnih gradbenih aktivnosti v spornem delu Vzhodnega kitajskega morja. Japonska poziva Kitajsko, naj ponovno začne pogovore o izvajanju sporazuma iz leta 2008 o izkoriščanju naravnih virov, in trdi, da Kitajska enostransko postavlja vrtalne ploščadi na območju, kjer se prekrivajo njene zahteve glede izključne ekonomske cone.